Nakup obstoječe franšize: preverite prevzem zaposlenih

Nakup že delujoče franšizne enote pomeni vstop v franšizno skupnost z utečeno ekipo. Toda zaposleni niso zgolj del poslovne predstavitve: njihove pogodbe, pridobljene pravice in morebitne neporavnane terjatve lahko bistveno vplivajo na nakup. Preden se s prodajalcem dogovorite o ceni, ugotovite, kdo bo po prevzemu njihov delodajalec in katere obveznosti bodo prešle na vas.

1. Najprej ugotovite, kaj pravzaprav kupujete

Pri nakupu poslovnega deleža v družbi, ki upravlja franšizno enoto, družba praviloma ostane isti delodajalec. Menjava lastnika sama po sebi ne pomeni prenosa pogodb o zaposlitvi na drugega delodajalca. V družbi pa ostanejo tudi njene obstoječe obveznosti do zaposlenih, zato jih morate upoštevati pri vrednotenju nakupa.

Drugače je, kadar vaše podjetje kupi organizirano poslovno enoto oziroma prevzame njeno dejavnost. Če gre za pravni prenos podjetja ali dela podjetja, ki ohrani svojo identiteto, lahko nastopi sprememba delodajalca po 75. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Presoja je odvisna od dejanskega načina nadaljevanja poslovanja, ne le od naslova pogodbe.

Pri tem so lahko pomembni prevzem prostorov, opreme, zaposlenih, strank in nadaljevanje iste dejavnosti. Nobeden od teh elementov ni v vseh primerih sam zase odločilen. Tudi nova franšizna pogodba ne izključi možnosti, da je hkrati prišlo do prenosa gospodarske enote.

Praktični korak: pravniku predstavite celoten posel, vključno z dogovori s prodajalcem, najemodajalcem in franšizodajalcem. Ločena obravnava posameznih pogodb lahko prikrije dejansko naravo prevzema.

2. Poznajte pravila, ki veljajo v Sloveniji

Slovenija nima posebnega zakona o franšizingu, obveznega državnega registra franšiz ali posebnega zakonsko predpisanega franšiznega razkritvenega dokumenta. Franšizna pogodba je zakonsko posebej neurejena pogodba; zanjo veljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika, med drugim načeli vestnosti in poštenja ter pravila o pogajanjih in izpolnjevanju obveznosti.

Za zaposlene pa veljajo ZDR-1, veljavne kolektivne pogodbe in drugi ustrezni predpisi. Če so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij preidejo na prevzemnika po zakonu. Kupec zato ne more preprosto določiti, da bo obdržal le izbrane zaposlene, drugi pa bodo zaradi prodaje ostali brez pravic.

Sprememba delodajalca sama po sebi tudi ni utemeljen odpovedni razlog. Morebitne poznejše reorganizacije zahtevajo samostojno pravno podlago in zakonit postopek.

ZDR-1 ureja tudi ohranitev pravic iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala prenosnika: prevzemnik jih mora praviloma zagotavljati najmanj eno leto, ob zakonsko določenih izjemah. Zato stroškov dela ne ocenjujte zgolj po pogodbah o zaposlitvi ali pravilih svojega sedanjega podjetja.

3. Preglejte dokumentacijo in izračunajte obveznosti

Pred zavezujočim dogovorom zahtevajte strukturiran pregled zaposlenih. Na začetku naj bodo podatki, kjer je mogoče, anonimizirani oziroma združeni. Osebne podatke razkrivajte le v potrebnem obsegu in ob ustrezni pravni podlagi, skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-2.

Pregled naj zajame predvsem:

• pogodbe o zaposlitvi in anekse, delovno dobo ter pogodbeni delovni čas;
• osnovne plače, dodatke, variabilna izplačila in druge dogovorjene ugodnosti;
• evidence delovnega časa, nadure in stanje neizrabljenega dopusta;
• obračune plač, regresa in dokazila o poravnanih obveznostih;
• veljavne kolektivne pogodbe, interne akte in odprte delovne spore;
• obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu ter potrebnih usposabljanj.

Računovodja naj loči redni strošek ekipe od že nastalih obveznosti in možnih spornih zahtevkov. Neizrabljen dopust denimo ni avtomatično denarni dolg v višini nadomestila za vse preostale dni, lahko pa pomeni pomembno potrebo po nadomeščanju zaposlenih.

Preverite tudi, koliko dela opravlja sedanji lastnik. Če brez plačila vodi izmene, naroča blago in ureja administracijo, prikazani stroški zaposlenih ne odražajo nujno stroškov, ki jih boste imeli vi.

4. V kupoprodajni pogodbi razdelite tveganja

Dogovor s prodajalcem naj določi presečni datum obračunov, seznam razkritih obveznosti in način poravnave razlik, ugotovljenih po prevzemu. Smiselna so jasna prodajalčeva zagotovila o pravilnosti evidenc, poravnanih plačah in prispevkih ter razkritju sporov.

Za ugotovljena tveganja se lahko dogovorite o prilagoditvi kupnine, zadržanju dela plačila ali povračilu določene škode. Tak dogovor ureja razmerje med kupcem in prodajalcem, ne more pa zaposlenim odvzeti zakonskih pravic. ZDR-1 za določene terjatve predvideva tudi solidarno odgovornost prenosnika in prevzemnika.

Posebej preverite, ali bo po izplačilu kupnine prodajalec še sposoben poravnati morebitni povračilni zahtevek. Pogodbena obljuba brez učinkovitega zavarovanja je lahko malo vredna.

5. Načrtujte zakonito in mirno predajo ekipe

Obveščanje zaposlenih ni naloga za zadnji dan. ZDR-1 v 76. členu določa obveznosti obveščanja sindikatov najmanj 30 dni pred prenosom ter posvetovanja najmanj 15 dni pred prenosom. Če pri delodajalcu ni sindikata, zakon predvideva neposredno obveščanje prizadetih delavcev. Natančen postopek preverite glede na okoliščine prevzema.

V načrt predaje vključite odgovornost za obračun plač, evidence dopusta, razporede dela in dostop do kadrovskih podatkov. Zaposlenim jasno pojasnite, kdo bo njihov delodajalec in na koga se lahko obrnejo. Uskladitev s standardi franšizne skupnosti ne nadomesti delovnopravnih obveznosti.

Praktični sklep: ceno obstoječe franšize dokončno presodite šele po pregledu zaposlenih. Pred podpisom potrebujete pravno presojo prenosa, preverjen obračun obveznosti in izvedljiv načrt predaje ekipe.