Blagovna znamka pred prvo franšizo v Sloveniji

Uspešno podjetje lahko leta posluje pod prepoznavnim imenom, ne da bi preverilo, ali ga sme varno prepustiti drugim podjetnikom. Pred prvo franšizo zato ni dovolj pripraviti logotipa in naročiti novih napisov. Preveriti morate pravice do znamke, njihovo veljavnost in pogoje uporabe. Tako zmanjšate tveganje, da bi morali člani franšizne skupnosti po odprtju menjati ime, embalažo ali spletno predstavitev.

1. Ločite ime podjetja, domeno in znamko

Vpis firme v poslovni oziroma sodni register in registracija spletne domene nista isto kot registracija znamke. Vsaka od teh ureditev ima svoj namen. Dejstvo, da uporabljate določeno domeno ali da je podjetje registrirano pod določenim imenom, samo po sebi še ne pomeni, da imate izključno pravico do tega znaka za vse izdelke in storitve.

Najprej sestavite seznam znakov, ki jih bo uporabljal franšizojemalec: ime poslovalnice, logotip, imena ključnih izdelkov in morebitni slogan. Pri vsakem zapišite:

• kdo ga uporablja in kdo je njegov imetnik;
• ali je vložena prijava ali je znamka že registrirana;
• za katero ozemlje in katere izdelke oziroma storitve velja varstvo;
• kje hranite dokazila in kdo spremlja roke.

Prijava še ni registracija. V ponudbi kandidatu zato jasno razlikujte med vloženo prijavo in registrirano pravico. Če je znak še v postopku registracije, tega ne predstavljajte kot že zagotovljeno varstvo.

2. Preverite varstvo za dejansko ponudbo franšize

V Sloveniji znamke ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1). Nacionalno znamko registrira Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Znamka Evropske unije, registrirana pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), učinkuje tudi v Sloveniji; zanjo velja Uredba (EU) 2017/1001.

Izbira poti naj sledi načrtovanemu poslovanju, ne zgolj želji po čim širšem varstvu. Za podjetje, ki širi poslovanje samo po Sloveniji, je izhodišče drugačno kot za podjetje z načrtovanimi enotami v več državah. V obeh primerih preverite tudi prejšnje enake ali podobne znamke.

Posebej pomemben je seznam izdelkov in storitev. Registracija za eno vrsto ponudbe ne zagotavlja samodejnega varstva za vse prihodnje dejavnosti. Če kavarna začne pod istim znakom prodajati pakirano kavo, mora pregled zajeti tudi takšno ponudbo, ne le gostinskih storitev.

Preverjanje naj vključuje več kot iskanje popolnoma enakega imena. Podobnost znakov in povezanost ponudbe lahko povzročita spor tudi ob drugačnem zapisu. Pred večjo naložbo v označevanje naj obseg varstva in morebitne konflikte oceni strokovnjak za znamke.

3. Uredite, kdo sme znamko licencirati

Pogosta praktična težava je razlika med podjetjem, ki ponuja franšizo, in imetnikom znamke. Znamka je lahko registrirana na ustanovitelja osebno, povezano družbo ali nekdanjega poslovnega partnerja. Franšizodajalec mora imeti ustrezno pravno podlago, da uporabo dovoli franšizojemalcu.

Če pravice temeljijo na licenci drugega imetnika, preverite, ali ta dovoljuje nadaljnje licenciranje. Preverite tudi ozemlje, trajanje in razloge za prenehanje osnovne licence. Franšizojemalcu ne obljubljajte daljše ali širše uporabe, kot jo lahko zakonito zagotovite.

Preglejte še dokumentacijo oblikovalca logotipa. Plačilo oblikovalskega računa samo po sebi ne razreši vseh vprašanj prenosa avtorskih pravic. Avtorskopravna razmerja ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), zato naj dogovor zajame potrebne načine uporabe in predelave ter uporabo pri franšizojemalcih.

Rezultat tega pregleda naj bo urejena mapa dokazil: registracije, pogodbe o prenosu, licence in dogovori z ustvarjalci. Kandidatu boste tako lahko dokazali, na čem temelji pravica do uporabe znaka.

4. Pravico do uporabe natančno zapišite

Slovenija nima posebnega zakona o franšizingu, posebnega registra franšiz ali zakonsko predpisanega franšiznega dokumenta za predpogodbeno razkritje. To ne pomeni odsotnosti pravil. Za pogodbeno razmerje velja predvsem Obligacijski zakonik (OZ), za znamke ZIL-1 oziroma ustrezna pravila EU, upoštevati pa je treba tudi konkurenčno pravo. Licenčna pogodba mora biti po OZ sklenjena pisno.

Licenčni del franšizne pogodbe naj zato določa konkretne znamke, dovoljene načine uporabe, ozemlje, trajanje in morebitne omejitve nadaljnjega prenosa. Opredelite uporabo na izveskih, embalaži, spletnih straneh, družbenih omrežjih in v lokalnih oglasih. Dogovorite, kdo odobri nove izvedbe in v kakšnem roku odgovori.

Ločite dovoljenje za uporabo znamke od obljube izključnega poslovnega območja. Gre za različni vprašanji, ki morata biti med seboj usklajeni.

5. Določite skrbnika in odziv ob težavah

Imenujte osebo, ki spremlja obnovitve registracij, spremembe imetnika in prijave morebitnih kršitev. Franšizojemalec naj ve, komu pošlje opozorilo o posnemovalcu ali prejeti zahtevek tretje osebe. Določite, kdo vodi odziv in kako se razdelijo stroški.

Vnaprej uredite tudi postopek, če uporaba znaka postane sporna: pravni pregled, začasna navodila, obveščanje članov skupnosti in morebitna zamenjava označb. Stroškov takšne spremembe ne prepustite nejasnim pričakovanjem.

Praktični sklep: pred prvo franšizo preverite imetnika, veljavnost in obseg znamke ter pisno uredite licenco. Šele nato naročajte označbe in kandidatom obljubljajte uporabo skupnega imena.