Nakup franšize: preverite prepoved konkurence

Pred nakupom franšize preverite tudi, katerih poslov zaradi pogodbe ne boste smeli opravljati. Konkurenčna prepoved lahko poseže v vaše obstoječe podjetje, dodatne naložbe in načrte po prenehanju sodelovanja. Varovanje znanja v franšizni skupnosti je razumljivo, vendar mora biti omejitev dovolj jasna, da lahko ocenite njene poslovne posledice in jo pred podpisom pravno preverite.

1. Ugotovite, kaj pogodba sploh prepoveduje

Ne iščite samo naslova »prepoved konkurence«. Omejitve so lahko zapisane tudi med obveznostmi lastnika, varovanjem poslovnih skrivnosti, pogoji za soglasje k drugim dejavnostim ali prilogami pogodbe. Preberite tudi izjave, ki jih morate podpisati osebno, čeprav bo franšizojemalec vaša družba.

Iz vseh dokumentov sestavite pregled štirih vprašanj:

• Kdo je zavezan? Samo pogodbena družba ali z ločeno zavezo tudi lastnik oziroma poslovodja?
• Kaj je prepovedano? Vodenje konkurenčnega lokala, zaposlitev pri konkurentu, svetovanje ali tudi lastniški delež?
• Kje omejitev velja? V konkretnem prostoru, na pogodbenem območju ali širše?
• Kako dolgo velja? Med sodelovanjem, po prenehanju ali v obeh obdobjih?

Posebej problematičen je nedoločen izraz »podobna dejavnost«. Zahtevajte opis konkurenčnega blaga oziroma storitev. Prodaja iste vrste izdelkov ni nujno enaka vsakemu poslovanju z isto skupino kupcev. Brez jasne opredelitve boste težko vedeli, za katero prihodnjo odločitev potrebujete soglasje.

2. Omejitev primerjajte s svojimi dejanskimi načrti

Franšizodajalcu pred podpisom pisno predstavite obstoječe dejavnosti, lastniške deleže in že načrtovane projekte, ki bi se lahko prekrivali s prepovedjo. Ne zanašajte se na ustno zagotovilo, da »to pri vas ne bo težava«.

Če že opravljate sorodno dejavnost, predlagajte izrecno pogodbeno izjemo. V njej naj bodo dovolj natančno opisani podjetje, dejavnost in dovoljeni obseg poslovanja. Splošna navedba, da franšizodajalec pozna vaše poslovanje, še ne pomeni jasnega soglasja k nadaljevanju.

Preizkusite tudi praktične scenarije. Bi lahko med trajanjem pogodbe kupili manjšinski delež drugega podjetja? Bi po prenehanju lahko v svojem prostoru izvajali drugačno storitev? Kaj bi omejitev pomenila, če bi franšizna enota prenehala poslovati prej, kot ste načrtovali?

Pri vsakem scenariju zapišite morebitne stroške: neizkoriščen prostor, nadaljevanje najemnine, preureditev ali obdobje brez prihodkov. To niso nujno pogodbena plačila, so pa pomembne ekonomske posledice sprejete omejitve.

3. Razumite slovenski in evropski pravni okvir

Slovenija nima posebnega zakona o franšizingu, obveznega franšiznega registra ali posebnega zakonsko predpisanega razkritvenega dokumenta. Za pogodbeno razmerje veljajo splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ), za omejevanje konkurence pa Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) in, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo, konkurenčno pravo Evropske unije.

Pomembna je Uredba Komisije (EU) 2022/720 o skupinskih izjemah za vertikalne sporazume, pogosto imenovana VBER. Določa pogoje, pod katerimi so določeni vertikalni sporazumi izvzeti iz prepovedi omejevalnih sporazumov. To ni splošno dovoljenje za katerokoli konkurenčno prepoved.

Za konkurenčno prepoved po prenehanju pogodbe uredba predvideva ozko izjemo: nanašati se mora na konkurenčno blago ali storitve, biti omejena na prostore in zemljišče, kjer je kupec posloval med pogodbo, biti nujna za zaščito prenesenega strokovnega znanja in trajati največ eno leto po prenehanju.

Eno leto torej ni samodejno dovoljena dolžina vsake prepovedi. Izpolnjeni morajo biti tudi drugi pogoji in preverjena uporaba uredbe. Če določilo ne uživa skupinske izjeme, to samo po sebi še ne pomeni avtomatične ničnosti; potrebna je individualna pravna presoja. Prav tako ne enačite prepovedi konkurence z dolžnostjo varovanja poslovnih skrivnosti, ki ima drugačen namen in pravno podlago.

4. Dogovorite izjeme, postopek soglasja in posledice kršitve

Odvetniku ne naročite le pregleda trajanja prepovedi. Preveri naj tudi njeno nujnost, sorazmernost, povezavo s prenesenim znanjem in posledice morebitne kršitve. Pomembne so pogodbene kazni, odškodninski zahtevki in možnost prenehanja pogodbe.

Če pogodba dopušča drugo dejavnost s soglasjem franšizodajalca, predlagajte jasen postopek: komu pošljete zahtevo, katere podatke priložite, v kakšnem roku mora odgovoriti in po katerih merilih odloča. Molka ne obravnavajte kot soglasje, če takšna posledica ni jasno dogovorjena.

Vprašajte tudi, ali je omejitev po prenehanju enaka ne glede na razlog prenehanja. Pogajate se lahko o ožjem obsegu ali opustitvi omejitve v določenih okoliščinah, vendar takšna izjema ne nastane samodejno. Končni dogovor vključite v podpisano pogodbo oziroma ustrezno prilogo, ne le v elektronsko dopisovanje.

Praktični sklep: pred podpisom morate znati konkretno povedati, česa ne smete početi, kje in koliko časa. Če tega iz pogodbe ni mogoče razbrati, zahtevajte pojasnilo, ožjo opredelitev in pravni pregled.