Prodajne cene v franšizi: pravila pred širitvijo v Sloveniji
Kako pred prvo franšizo urediti priporočene cene, popuste in skupne akcije, ne da bi omejili samostojnost franšizojemalcev.
Objavljeno

Ko obstoječe podjetje pripravlja širitev v franšizno skupnost, pogosto želi ohraniti enoten cenik. V lastnih poslovalnicah je to običajna poslovna odločitev, pri neodvisnih franšizojemalcih pa lahko postane vprašanje konkurenčnega prava. Pred prvo pogodbo zato določite, kdo odloča o končnih prodajnih cenah, kako nastajajo skupne akcije in kaj sme omogočati blagajniški sistem. Enoten videz znamke namreč ne pomeni neomejene pravice do določanja cen drugim podjetjem.
1. Ločite lastne poslovalnice od samostojnih partnerjev
Franšizojemalec praviloma posluje v svojem imenu in za svoj račun. Čeprav uporablja vašo znamko in poslovni koncept, ni zgolj vodja vaše poslovalnice. Določanje njegove prodajne cene zato ni isto kot določanje cene v enoti, ki jo neposredno upravlja vaše podjetje.
Slovenija nima posebnega zakona o franšizingu, posebnega obveznega registra franšiz ali zakonsko predpisanega franšiznega dokumenta za predpogodbeno razkritje. To ne pomeni pravne praznine. Za pogodbeno razmerje velja predvsem Obligacijski zakonik, za ustanovitev in poslovanje družb Zakon o gospodarskih družbah, za znamke pa Zakon o industrijski lastnini. Pri cenovnih dogovorih je posebej pomemben Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2).
Kadar sporazum lahko vpliva na trgovino med državami članicami, se uporablja tudi 101. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pomemben okvir za presojo vertikalnih sporazumov predstavljata Uredba Komisije (EU) 2022/720 in spremljajoče smernice Evropske komisije.
Evropski kodeks etike za franšizing je samoregulativni okvir, ne slovenski zakon in ne dovoljenje za omejevanje konkurence. Pred širitvijo naj pravnik pregleda dejanski način prodaje, ne samo naslova pogodbe.
2. Razlikujte med priporočilom, najvišjo in obvezno ceno
Največje tveganje je določanje fiksne ali najnižje nadaljnje prodajne cene. Sem ne sodi le pogodbena določba, da mora partner uporabljati vaš cenik. Problematični so lahko tudi prepoved popustov, določitev najvišjega dovoljenega popusta ali odvzem ugodnosti partnerju, ki prodaja ceneje.
Priporočene in najvišje prodajne cene so načeloma dopustnejše, vendar se zaradi pritiskov ali spodbud ne smejo spremeniti v fiksne oziroma najnižje cene. Priporočilo ni resnično prostovoljno, če njegovo neupoštevanje sproži opozorilo pred odpovedjo pogodbe.
Uredba 2022/720 zagotavlja skupinsko izjemo ob izpolnjevanju pogojev, med drugim praviloma največ 30-odstotnega tržnega deleža dobavitelja in kupca na njunih upoštevnih trgih. Omejevanje možnosti kupca, da določi prodajno ceno, je praviloma nedopustna omejitev za uporabo te izjeme. Preseganje praga sicer samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti; potrebna je individualna presoja.
V osnutku pravil zato jasno ločite:
- priporočeno ceno, od katere sme partner samostojno odstopiti;
- najvišjo ceno, pri kateri ostaja možnost prodaje po nižji ceni;
- nabavno ceno, ki jo zaračunate partnerju in ni njegova cena za kupca.
Tudi minimalna oglaševana cena je lahko posredno določanje najnižje prodajne cene. Ne uporabljajte je kot navidezno varne zamenjave za obvezni cenik.
3. Skupne akcije načrtujte pred oglaševanjem
Težave pogosto nastanejo, ko franšizodajalec najprej objavi akcijski oglas in šele nato partnerjem sporoči, kakšno ceno morajo uporabiti. S tem ustvarja pritisk ter tveganje, da oglas kupcem obljublja ponudbo, ki na posamezni lokaciji ne velja.
Za vsako akcijo vnaprej pripravite kratek izvedbeni načrt. Določite sodelujoče lokacije, čas veljavnosti, izdelke, financiranje promocije in način potrditve sodelovanja. Če akcija temelji na priporočeni ceni, mora biti partnerjeva možnost drugačne odločitve resnična tudi v praksi.
Pri objavah znižanj upoštevajte Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). Pri znižanju cene blaga je treba praviloma prikazati tudi prejšnjo ceno, torej najnižjo ceno, uporabljeno v zadnjih 30 dneh, ob upoštevanju zakonskih posebnosti. Če imajo partnerji različne cenovne zgodovine, centralno pripravljena oznaka popusta ni nujno pravilna za vse.
Kratkotrajnih akcij s skupno fiksno ceno ne obravnavajte kot samodejne izjeme. Morebitna individualna upravičenost zahteva konkretno pravno in ekonomsko presojo. Za običajno širitev je bolje pripraviti izvedljiv model, ki ne potrebuje takšnega dokazovanja.
4. Preverite pogodbo, programsko opremo in vsakodnevno prakso
Pravna določba o samostojnem oblikovanju cen ne pomaga, če blagajna partnerju tehnično preprečuje spremembo cenika. Pred vključitvijo prvega franšizojemalca preglejte celotno pot od centralnega vnosa izdelka do računa kupcu.
Preverite zlasti:
- ali lahko partner spremeni priporočeno ceno brez odobritve centrale;
- ali centralna posodobitev prepiše njegovo odločitev;
- ali spletna trgovina jasno prikazuje prodajalca in veljavne pogoje;
- ali spremljanje cen sproža kaznovanje odstopanj;
- ali zaposleni partnerjem pošiljajo sporočila, ki priporočilo spreminjajo v zahtevo.
Partnerjev ne uporabljajte za medsebojno usklajevanje prihodnjih cen. Skupni sestanek franšizne skupnosti naj ne postane prostor za dogovarjanje, da nihče ne bo ponudil nižje cene. Dostop do občutljivih poslovnih podatkov omejite na upravičene potrebe.
Praktični sklep: pred prvo franšizo pripravite kratka pravila oblikovanja prodajnih cen ter z njimi uskladite pogodbo, oglase in blagajno. Najpomembnejši preizkus je preprost: ali lahko samostojni partner dejansko določi svojo prodajno ceno brez nedovoljenega pritiska?
Viri
- Franšize: Priložnost ali past?
- Commercial law
- Franšizing in franšiza: vse informacije na enem mestu
- Predpogodbena dolžnost razkritja informacij in franšizno razmerje
- Franšizna pogodba je le ustaljena poslovna praksa
- Franšize v Sloveniji – Mladipodjetnik.si
- Franšizing - Wikipedija, prosta enciklopedija
- Franšiza – franšizing



